Tjedni komentar

V tem tednu:

• Novi ETF SLOTR vlagatelju z enim nakupom omogoča izpostavljenost do vodilnih slovenskih podjetij iz indeksa SBITOP TR. Celotne prejete dividende se samodejno reinvestirajo, zato ostajajo naložene in povečujejo vrednost sklada.

• Slovenski delniški trg kljub letošnji rasti ostaja razumno vrednoten. Družbe imajo večinoma močne bilance, nizko zadolženost in stabilne denarne tokove, kar ustvarja dobre temelje za nadaljnjo rast poslovanja ter ohranjanje visokih dividendnih izplačil.

• NLB ostaja podprta z dobro kreditno rastjo, visoko kakovostjo portfelja, močnim presežnim kapitalom in privlačno dividendo. Višji Euribor izboljšuje obrestne obete, dodatno zanimanje pa prinaša aktualna prevzemna zgodba okoli Addiko Bank.

• Trg dela v evroobmočju ostaja zelo močan: brezposelnost je maja ostala pri rekordno nizkih 6,2 odstotka, število brezposelnih pa se je znižalo na najnižjo raven v skoraj letu in pol.

• Nafta je zdrsnila pod 68 dolarjev za sod: večji pretok skozi Hormuško ožino, okrevanje izvoza iz ZAE in Irana, rekordne ruske pošiljke ter napredek v ameriško-iranskih pogovorih povečujejo ponudbo in pritiskajo na cene.

• Fed ostaja zavezan znižanju inflacije: predsednik Kevin Warsh je ocenil, da so se inflacijska pričakovanja v zadnjem mesecu umirila, vendar poudaril, da bo centralna banka vztrajala pri ponovni vzpostavitvi cenovne stabilnosti.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: PepsiCo, Delta Air Lines, Levi's.

Makroekonomski kazalci: Evropa – maloprodaja, ZDA – PMI indkesi, FOMC zapisnik.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg

Slovenski kapitalski trg je dobil pomembno novost. Na Ljubljanski borzi je začel kotirati ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF, prvi domači ETF na vodilne slovenske delnice. Vlagateljem omogoča, da z enim samim nakupom pridobijo izpostavljenost do indeksa SBITOP TR in s tem do najpomembnejših slovenskih borznih družb. ETF kotira pod oznako SLOTR, njegova upravljavska provizija pa znaša 0,60 odstotka letno. Za trgovanje je na voljo prek mobilne aplikacije in trgovalne platforme ILIRIKA ter drugih članov Ljubljanske borze.

Z enim nakupom do slovenskega trga

Za številne vlagatelje je vprašanje, katere slovenske delnice kupiti, zahtevno. Posameznik mora spremljati poslovanje podjetij, ocenjevati njihovo vrednost, določati deleže posameznih naložb in portfelj skozi čas prilagajati. ETF ponuja preprostejšo rešitev. Z nakupom ene delnice sklada vlagatelj pridobi razpršeno izpostavljenost do podjetij, kot so Krka, NLB, Petrol, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Sava Re, Luka Koper, Salus in Cinkarna Celje. Namesto izbire med posameznimi družbami lahko tako z enim nakupom investira v osrednji del slovenskega delniškega trga. Če je bilo doslej vprašanje, katere slovenske delnice izbrati, domači ETF ponuja preprost odgovor: kupi slovenski trg.

Celotne dividende ostanejo naložene

Pomembna je tudi oznaka TR oziroma Total Return. Celotne dividende, ki jih sklad prejme od podjetij v indeksu, se samodejno reinvestirajo nazaj v portfelj sklada.Vlagatelj dividend ne prejema neposredno na račun, temveč denar ostaja naložen in povečuje vrednost njegove naložbe. To omogoča delovanje obrestno-obrestnega učinka in je na slovenskem trgu posebej pomembno, saj dividende predstavljajo velik del dolgoročnega skupnega donosa.

Rezultati podjetij potrjujejo pomen razpršenosti

Dogajanje v letu 2026 dobro kaže, zakaj je razpršenost koristna tudi na manjšem trgu. NLB je ob dobri kreditni rasti, visoki kakovosti portfelja in močnem presežnem kapitalu ohranila privlačno dividendno zgodbo, dodatno zanimanje pa prinaša aktualna prevzemna tekma za Addiko Bank. Višji Euribor podpira obrestne prihodke, visoka zaposlenost pa kakovost kreditnega portfelja. Krka je kljub neugodnim valutnim učinkom nadaljevala rast osnovnega poslovanja, Telekom Slovenije pa je z rastjo prihodkov, EBITDA in dobička potrdil uspešnost naložb v optiko, omrežje 5G in družbo IPKO. Petrol je pokazal nasprotno plat posamezne naložbe, saj je regulacija cen goriv ob skoku cen energentov močno pritisnila na marže. Triglav in Sava Re sta medtem ohranila stabilno poslovanje, visoko kapitalsko moč in privlačno dividendno zgodbo. Prav različni odzivi teh družb kažejo, da razpršenost ni zgolj teorija. ETF zmanjša odvisnost vlagatelja od rezultata enega podjetja in združi različne poslovne modele v en portfelj.

Naravna izbira za individualne naložbene račune

Domači ETF bi lahko posebno vlogo dobil v okviru individualnih naložbenih računov. Vlagateljem omogoča, da del dolgoročnih prihrankov prek enega preglednega produkta namenijo domačemu kapitalskemu trgu, ne da bi morali sami izbirati in spremljati posamezne delnice. To je lahko posebej zanimivo za varčevalce, ki želijo sodelovati pri rasti slovenskih podjetij, vendar nimajo časa, znanja ali interesa za aktivno upravljanje portfelja. Ker se celotne dividende samodejno reinvestirajo, je produkt primeren predvsem za dolgoročno varčevanje.

Domačemu bo sledil globalni WORLD ETF

ILIRIKA pripravlja tudi globalni WORLD ETF, namenjen razpršeni izpostavljenosti do podjetij iz gospodarsko razvitih držav OECD. Prvi sklad odgovarja na vprašanje, kaj kupiti doma, drugi pa, kako investirati v razviti svet. Skupaj predstavljata preprosto kombinacijo domače in globalne izpostavljenosti. Vlagatelj lahko del premoženja nameni vodilnim slovenskim podjetjem, drugi del pa razprši med podjetja razvitih svetovnih gospodarstev.

Nov korak za Ljubljansko borzo

Prihod prvega domačega ETF je pomemben tudi za razvoj slovenskega kapitalskega trga. Slovenski vlagatelj lahko prvič prek domačega produkta in domačega upravljavca z enim nakupom investira v košarico vodilnih slovenskih delnic. Večje vključevanje prebivalstva v kapitalski trg bi lahko prispevalo k večji likvidnosti Ljubljanske borze, boljši finančni pismenosti in lažjemu dostopu slovenskih podjetij do kapitala. ETF sicer ni brez tveganja. Njegova vrednost se spreminja skupaj s cenami slovenskih delnic, domači trg pa je zaradi svoje velikosti bolj geografsko in sektorsko koncentriran od velikih svetovnih trgov. Kljub temu vlagatelju ponuja preglednejšo razpršitev, kot jo običajno doseže z nakupom ene ali dveh posameznih delnic. Največja prednost sklada SLOTR je zato preprostost: z enim nakupom vlagatelj investira v vodilna slovenska podjetja, celotne prejete dividende pa se samodejno reinvestirajo.

Krka je v prvem četrtletju prikazala izjemno poslovanje. Prihodki so dosegli 565,8 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več kot lani, EBITDA 175,7 milijona evrov (+20 odstotkov), EBIT pa 151,6 milijona evrov (+24 odstotkov). EBITDA marža se je zvišala na 31,0 odstotka. Padec čistega dobička za 21 odstotkov je predvsem posledica visoke primerjalne osnove, saj je lansko prvo četrtletje vključevalo 57 milijonov evrov enkratnih pozitivnih učinkov zaradi rublja. Ruski trg ostaja zelo močan, prihodki so tam porasli za 28 odstotkov na 122 milijonov evrov, lokalna proizvodnja Krka-Rus pa pokriva že 72 odstotkov tamkajšnjega povpraševanja. Družba predlaga rekordno dividendo v višini 9,10 evra bruto na delnico in širitev programa lastnih delnic na do 10 odstotkov osnovnega kapitala z možnostjo njihovega umika.

Telekom Slovenije je objavil stabilne rezultate. Prihodki so znašali 178,7 milijona evrov (+4 odstotke), EBITDA 66,0 milijona evrov (+7 odstotkov), čisti dobiček pa 16,0 milijona evrov (+12 odstotkov). EBITDA marža je dosegla visokih 36,9 odstotka. Število mobilnih uporabnikov je prvič preseglo dva milijona, število fiksnih priključkov pa se je povečalo na 322.372. Uprava ostaja pri ciljih za leto 2026, hkrati pa znova opozarja na regulatorno breme, saj je Telekom edini operater, ki je še vedno reguliran na področju fiksnega širokopasovnega dostopa, čeprav ima na tem trgu manj kot 29-odstotni delež.

SBITOP – indeks je 13. maja presegel mejo 3.000 točk in zaključil pri 3.007,53. Od začetka leta je pridobil približno 17 %, promet pa je znova poganjala predvsem delnica NLB.

ZDA: inflacija – aprilski CPI je dosegel 3,8 % letno, PPI pa presenetil z 1,4 % mesečne in 6,0 % letne rasti. Ker pritisk prihaja tudi iz storitev, trgi vse manj računajo na hitro znižanje obrestnih mer.

ZDA: maloprodaja – aprilska poraba je bila na prvi pogled močna, a deloma zaradi enkratno višjih davčnih vračil. Ob slabšem sentimentu in nizki stopnji varčevanja je v nadaljevanju četrtletja verjetna umiritev diskrecijske potrošnje.

Slovenski trg dela – brezposelnost ostaja nizka, aprila 44.175 oseb oziroma 0,4 % manj kot marca in pred letom dni. Opozorilo ostaja rast brezposelnosti mladih, ki je medletno višja za 4,7 %.

AI infrastruktura – v ZDA vse več lokalnih skupnosti omejuje gradnjo velikih podatkovnih centrov. Elektrika, voda in lokalna soglasja postajajo pomembna omejitev za nadaljnjo širitev umetne inteligence.

V prihodnjem tednu:

Četrtletna poročila: Nvidia, Walmart, Home Depot, John Deere, Analog Devices, Richemont, Rose Stores, Target.

Makroekonomski kazalci: Evropa - PMI indeks, podatki s trga dela, ZDA - PMI indeksi.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg

Ta teden je obrnil zgodbo, ki se je še pred mesecem zdela skoraj samoumevna. Pričakovanje, da se ameriška inflacija postopoma približuje cilju in da bo Fed v drugi polovici leta začel zniževati obrestne mere, je trčilo ob neugoden niz podatkov. Najprej je aprilski CPI pokazal 3,8-odstotno letno rast, nato pa je sledil še izrazito vroč PPI: 1,4 % mesečne in 6,0 % letne rasti, najvišje po koncu leta 2022.

Težko je govoriti zgolj o energetskem šoku. Res je, da so veleprodajne cene bencina poskočile za več kot 15 %, povezava z napetostmi okoli Hormuške ožine pa je očitna. Toda precej pomembnejši signal prihaja iz jedrnega dela podatkov. Jedrni PPI, brez hrane, energije in trgovinskih storitev, je porasel za 0,6% m/m oziroma 4,4% letno. Storitveni sektor je prispeval skoraj 60% celotnega mesečnega porasta, kar predstavlja največji premik cen storitev v zadnjih štirih letih. Inflacijski pritisk se torej širi iz energetike v širšo strukturo vhodnih stroškov podjetij in to precej hitreje, kot bi lahko pojasnili zgolj z višjo ceno nafte.

Posledice za tržna pričakovanja so bile neposredne. Še na začetku tedna je trg obrestnih izvedenih instrumentov nakazoval možnost dveh znižanj obrestnih mer do konca leta. Po objavi PPI se je ta scenarij skoraj povsem umaknil, v cenah pa se je znova začela pojavljati tudi možnost dodatnega zaostrovanja politike Fed. To je pomemben premik za portfelje, ki so bili pozicionirani na predpostavki postopnega padanja donosnosti.

V ozadju se dodatno prepleta politična dimenzija. Mandat Jeromea Powella se izteka danes, pričakovani naslednik Kevin Warsh pa velja za bolj naklonjenega nižjim obrestnim meram in precej bolj odprtega za politične pritiske Bele hiše. Trgi tako vstopajo v obdobje, ko makroekonomski podatki pritiskajo v eno smer, potencialno novo vodstvo centralne banke pa v drugo. Prav ta razkorak bo v prihodnjih mesecih ključen za kredibilnost Fed, posledično pa tudi za gibanje dolarja in dolgoročnih donosnosti ameriških obveznic. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je sredi tedna kratkotrajno presegla 4,49%, torej območje tik pod psihološko pomembno mejo 4,5%.

Najbolj zavajajoča je bila aprilska maloprodaja. Na prvi pogled je delovala močno, saj je osnovna maloprodaja v zadnjih treh mesecih rasla najhitreje po sredini leta 2022. A za tem stojita predvsem dva začasna dejavnika: višja davčna vračila in zelo toplo vreme v marcu, ki je del potrošnje potegnilo naprej.

Oba učinka se zdaj iztekata. Davčna vračila se maja zmanjšujejo, vremenski vpliv pa se normalizira. Hkrati realni dohodki padajo, potrošniško zaupanje ostaja nizko, kartična potrošnja izgublja zagon, stopnja varčevanja pa je že pod dolgoročnim povprečjem. Zato bo v drugi polovici drugega četrtletja verjetno več pritiska na diskrecijsko potrošnjo, ravno v času, ko bodo Fed in trgi presojali nove podatke o inflaciji.

Empirična slika ostaja razcepljena. Inflacijski podatki Fed potiskajo v smer višjih obrestnih mer oziroma daljšega vztrajanja pri restriktivni politiki, medtem ko slabši sentiment in pričakovano ohlajanje potrošnje nakazujeta, da se gospodarska aktivnost lahko začne hitreje umirjati. To navzkrižje med inflacijskim pritiskom in šibkejšo potrošnjo bo ključno v naslednjih dveh do treh mesecih, ravno v času menjave na vrhu ameriške centralne banke.

Za evropske vlagatelje sta sporočili dve. Prvič, tudi ECB se lahko z nekajmesečnim zamikom znajde v podobni dilemi, saj višje cene energije pritiskajo tudi na evropsko inflacijo. Drugič, evropski trgi izgubljajo pomembno oporo zadnjih mesecev: pričakovanje, da bo Fed z nižjimi obrestnimi merami podpiral globalno likvidnost.

To je pomembno predvsem za dividendne delnice in banke v regiji CSEE. Če obrestne mere ostanejo višje dlje časa, se pričakovanja glede nižjih neto obrestnih marž in cenejšega financiranja prevzemov spremenijo. Za slovenski trg pa to pomeni relativno prednost za podjetja z neto denarno pozicijo, stabilnimi maržami in manjšo občutljivostjo na višje stroške kapitala.

Krka kot kakovosten steber slovenskega trga

Krka je z rezultati za prvo četrtletje 2026 ponovno pokazala, zakaj velja za eno najbolj kakovostnih podjetij na slovenskem trgu. Prihodki so zrasli za 8 %, dobiček iz poslovanja pa še precej hitreje, kar pomeni, da podjetje ne raste le po obsegu, ampak posluje tudi vedno učinkoviteje.

Pomembno je predvsem, da rast ni odvisna le od enega trga. Krka je povečala prodajo v večini regij, od Vzhodne in Jugovzhodne Evrope do čezmorskih trgov. To kaže, da ima stabilen in dobro razpršen poslovni model.

Veliko pozornosti še naprej ostaja usmerjene v Rusijo, kjer je prodaja zrasla za 28 %. A pomembno je, da Krka tam večino izdelkov že proizvaja lokalno, zato je manj občutljiva na motnje v dobavnih verigah ali politična tveganja kot marsikateri konkurent.

Dodatno zaupanje daje tudi načrt podjetja glede odkupa lastnih delnic. Uprava s tem sporoča, da verjame v dolgoročno vrednost podjetja in meni, da je delnica še vedno privlačna.

Na prvi pogled sicer zmoti podatek, da je čisti dobiček padel za 21%, vendar je razlog predvsem računovodski. Lani je Krka imela enkraten pozitiven učinek zaradi gibanja rublja, zato primerjava ni povsem realna. Če ta učinek izločimo, osnovni dobiček letos dejansko raste.

Krka danes združuje več stvari, ki jih vlagatelji v negotovem okolju zelo cenijo: stabilno rast, veliko denarja na računu, redno dividendo in ničelno zadolženost. Prav zato podjetje ostaja eden ključnih stebrov slovenskega kapitalskega trga.V tem kontekstu preboj indeksa SBITOP nad 3.000 točk vse manj deluje kot anomalija in vse bolj kot logična posledica relativne privlačnosti slovenskega trga v okolju višje globalne negotovosti.